Iščete pomoč v vaši spletni trgovini? Previdno pri pogodbi za skrajšan delovni čas

972

O tem, da je za letos napovedana 4,2-odstotna gospodarska rast smo že pisali. Že tri leta zapored indeks rasti, ki ga izračunava SURS, kaže 30-40% letno rast spletne trgovine, po podatkih raziskave Shopper’s Mind 2017 pa redno spletno nakupuje že 60 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta.

Če tudi vaša spletna trgovina raste in razmišljate, da bi najeli osebo za pomoč v manjšem obsegu kot 40 ur tedensko, vam priporočamo, da si preberete spodnje nasvete o pogodbi za skrajšan delovni čas, ki smo jih povzeli po prispevku podjetja Data.

» » 5 ključnih dejavnikov rasti spletne trgovine – Slovenija vs. Hrvaška

Zakaj skleniti pogodbo za skrajšan delovni čas?

Ne glede na to, ali jo predlaga delodajalec ali zaposleni, je skrajšan delovni čas oblika opravljanja dela, ki jo omogoča zakonodaja. Poleg dogovora med delodajalcem in zaposlenim, se tovrstna oblika dela uporabi v okviru Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Področje zaposlovanja delavcev je občutljivo!

Pogodbo o zaposlitvi lahko sestavite sami ali vzorec kupite v knjigarni, veljavna pa je tudi tista pogodba, ki vsebuje le obvezne sestavine po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Preden pa se v to podate prvič, vam na Dati priporočajo, da dobremu in izkušenemu pravniku, ki mu zaupate, prisluhnete o največjih izzivih, ki se lahko pri tem pojavijo.

» » ECOMMERCE PODJETJA: Res poznate vse pravne spremembe, ki vam jih prinaša leto 2018?

Kaj je skrajšan delovni čas?

Po Zakonu o delovnih razmerjih je skrajšan delovni čas, vsak čas, ki je krajši od polnega – kar pomeni od 36 do 40 ur tedensko. Zgodnje in spodnje meje ni, pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za poljubno število ur tedensko.

Ali se lahko delavci zaposlijo pri različnih delodajalcih?

Da. Kar pomeni, da lahko delavec doseže polni delavni čas, nikakor pa ga ne sme preseči. Pravice in obveznosti v vsakem od delovnih razmerij so po zakonu določene z vprašanji, ki jih je treba urediti v vsaki od pogodb o zaposlitvi za skrajšan delovni čas.

Razrešiti je treba področja, kot so:

  • Trajanje delovnega časa,
  • Način izrabe letnega dopusta,
  • Odsotnosti z dela.

Obveznost vseh delodajalcev je, da delavcu zagotovijo sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela. Razen v primeru, če bi jim to povzročilo škodo.

Pravice delavca v sorazmernem obsegu

Pravice, ki jih pridobi delavec s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, so enake pravicam, ki jih pridobi za skrajšan delovni čas – razlika je le v tem, da jih uveljavlja sorazmerno. Če se sklene pogodba za polovični delovni čas, mu pripadajo pravice v polovičnem obsegu. O katerih pravicah govorimo? Predvsem o plači, regresu za letni dopust in druge deljive pravice.

Kako sta urejena letni dopust in pravica do odmora?

Pravico do odmora med dnevnim delovnim časom, sorazmerno pripada delavcu, v primeru, da dela najmanj 4 ure na dan (15 minutni odmor). V primeru, da delavec dela 3 ure na dan, pravice do odmora nima. Delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom pripada minimalni letni dopust v celoti, pojasnjujejo na Dati.

Delavec ne sme delati preko dogovorjenega delovnega časa

Če v pogodbi o zaposlitvi ta možnosti ni izrecno dogovorjena, delodajalec ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa.

Vas zanima več?

Preberite tudi: