Konec novembra je na 5. konferenci Ecommerce Day potekala prva predstavitev rezultatov letošnje raziskave spletnega nakupovanja Shopper’s Mind. Ob tem je mag. Darko Dujič, izvršni direktor podjetja Ceneje d.o.o., ki skupaj z agencijo Valicon izvaja omenjeni raziskovalni projekt, za časopis Delo spregovoril o stanju in perspektivah spletne trgovine v Sloveniji. Preberite nekaj najbolj zanimivih delov intervjuja, ki ga je opravil z novinarko Boženo Križnik, ki pokriva rubriko Gospodarstvo.
Spletna prodaja v Sloveniji spada med gospodarske dejavnosti z najhitrejšo rastjo. Širi se neprimerljivo hitreje kot tradicionalna trgovina. Statistika kaže 35- do 40-odstotno rast, kaj pa pravi vaša raziskava Shopper’s Mind?
Po raziskavi Shopper’s Mind 2016 se je v zadnjem letu število mesečnih kupcev na spletu povečalo za več kot dvajset odstotkov na 37 odstotkov vseh uporabnikov spleta. Podatek kaže na izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu, rast pa se izkazuje tudi skozi širitev nakupov v novih blagovnih skupinah. Izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 92 odstotkov spletnih uporabnikov.
Izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 92 odstotkov spletnih uporabnikov.
So se potrdile vaše napovedi s konca leta 2015 za 2016 glede intenzivnosti rasti spletnega nakupovanja?
Mogoče so bile napovedi celo malce konzervativne glede na dejanske podatke tako zadnje raziskave Shopper’s Mind kot tudi statističnega urada in podatke o rasti obiska največjega regijskega portala za primerjalno nakupovanje Ceneje.si.
Koliko spletnih trgovcev ima Slovenija, kolikšen je denimo delež podjetij z več kot 10 zaposlenimi, ki imajo svojo spletno trgovino?
V Sloveniji gradimo ekosistem spletnih trgovin že več kot 15 let in smo na visoki stopnji razvitosti, obstaja kar nekaj specialističnih spletnih trgovcev, ki uspešno širijo svojo dejavnost na številne tuje trge, za razliko od tradicionalnih trgovcev. V Ceneje.si smo našteli več kot 3000 manjših in večjih spletnih trgovin, a se kljub temu še ne moremo primerjati s trgi, kot je npr. Češka.
Seveda se poleg tako imenovanih »pure playerjev« pojavlja veliko število spletnih ponudnikov storitev (turizem) in nišnih produktov manjših trgovcev. V Sloveniji ima vzpostavljene spletne prodajne kanale kar 16 odstotkov malih in srednjih podjetij, kar nas po podatkih DELab UW uvršča nad povprečje EU.
Naše napovedi intenzivnosti rasti spletnega nakupovanja za leto 2016 so bile celo nekoliko konzervativne.
Kakšen je povprečni kupec, ki kupuje prek spleta, in koliko v povprečju zapravi?
Danes težko govorimo o povprečnih kupcih, saj ima praktično celotna spletna populacija že nakupno izkušnjo na spletu. Res je, še vedno obstaja četrtina državljanov, ki nimajo dostopa do spleta. Med njimi sicer prevladujejo starejši nad 55 let, a po podatkih Evropske komisije ima dostop do spleta vendarle skoraj polovica te generacije.
Zanimivo je, da ravno generaciji t. i. digitalnih imigrantov – generaciji X in Y – najbolj aktivno uporabljata splet za iskanje informacij pred nakupovanjem, medtem ko so vedno bliže milenijski generaciji tudi po penetraciji nakupovanja prek spleta v Sloveniji.
Zakaj sta mobilni telefon in tablica najpogostejši nakupovalni kanal?
V letih 2013-2014 je Slovenija prešla skozi hitro penetracijo standarda 4G, ki omogoča bistveno hitrejše prenose podatkov, napredek mobilnih naprav in cikel zamenjave, ki se giblje okoli dve leti, omogočajo, da so mobilne naprave postale ključen in najpogostejši vir informacij za nakupovanje. Kljub vsemu se zasuk od nakupovanja prek računalnika na mobilne naprave še ni zgodil, razen pri nekaterih storitvah.
Dejansko je po zadnji raziskavi računalnik z 80-odstotnim deležem še vedno prevladujoči kanal v fazi nakupa. Je pa realno pričakovati, da bodo mobilne naprave postale najvplivnejši in najpomembnejši kanal nakupovanja v roku 2 do 3 let ravno zaradi nenehne dostopnosti in priročnosti. Mobilne uporabniške tehnologije in rešitve, ki jih gradimo na njih, so postale katalizator nakupnega vedenja.
Izjemno zanimivo je, da Slovenci bolj zaupamo domačim spletnim trgovcem, saj nas kar 47 odstotkov nakupuje izključno pri domačih ponudnikih.
Kako in kje potrošnik pridobi informacije, na podlagi katerih se odloči za nakup?
Splet je postal ključno informacijsko okno, kjer potrošniki v nakupnem odločanju iščejo informacije. Več kot 8 od 10 uporabnikov spleta v Sloveniji išče informacije o izdelkih in storitvah na spletu. To nas uvršča v sam vrh EU. Med spletnimi viri so najpomembnejši spletni iskalniki in primerjalne nakupovalne platforme, pri katerih zadnja leta opažamo veliko rast in jo uporablja že skoraj 40 odstotkov celotne spletne populacije vsak mesec.
Se hitreje širi kupovanje pri domačih ali tujih trgovcih?
Izjemno zanimivo je, da Slovenci bolj zaupamo domačim spletnim trgovcem, saj nas kar 47 odstotkov nakupuje izključno pri domačih ponudnikih. Ta delež je od lanskega leta celo narasel, in sicer za 4 odstotne točke. Kljub temu pa so ponudbe tujih trgovcev za nas relevantne – število spletnih uporabnikov, ki več kot polovico nakupov opravijo v tujini, namreč znaša 22 odstotkov.
Celoten intervju, ki odgovarja tudi na vprašanja, kakšen način plačila je slovenskim kupcem najbližji, kaj je največja ovira pri spletnem nakupovanju in kakšni bodo glavni premiki v spletni trgovini v letu 2017, lahko preberete tukaj.
Vas zanima več?
Preberite tudi: