Hrvaška je v začetku leta napovedala stroge kazni za spletne trgovce, zdaj pa se je projekt vzpostavitve sistema nadzora spletnega poslovanja CRO E-COM dejansko zaključil in 40 na novo usposobljenih ecommerce inšpektorjev je že na terenu. Prodajate na Hrvaškem ali o tem razmišljate? Preverite, ali ste pripravljeni!
Na kaj ste morda pozabili? Popravite najpogostejše napake spletnih trgovcev!
Projekt CRO E-COM, ki ga financira EU in o katerem smo nedavno že pisali, se je zaključil. V šestih mesecih je davčna uprava na Hrvaškem usposobila 40 inšpektorjev za nadzor spletne trgovine, ki so že pričeli z delom. Priprave so poleg usposabljanja inšpektorjev zajemale tudi vzpostavitev organizacijske strukture ter pripravo metodologije in priročnikov za nadzor, ki jih bodo uporabljali inšpektorji. Uprava se je za strog nadzor spletnih trgovcev odločila predvsem zaradi nenehnih in hitrih sprememb na področju ecommerca ter lažjega nadzora dejavnosti na spletu.
To je le nekaj področij, ki jih preverjajo inšpektorji:
- Imate jasno izpostavljene informacije o podjetju, ki upravlja spletno trgovino?
- So v pogojih nakupa jasno napisana navodila, kako napisati pritožbo?
- Imate v spletni trgovini obrazec za enostavno prekinitev pogodbe?
- Imate cene objavljene skladno s Pravilnikom o načinu navajanja maloprodajnih cen?
Več o tem, kako poteka nadzor nad spletnimi trgovinami v Sloveniji, preberite v članku.
Tehnična skladnost spletnih trgovin – primerjava Slovenije in Hrvaške
Veste, kako se slovenske in hrvaške spletne trgovine razlikujejo v doseganju tehničnih standardov varnega nakupovanja na spletu? Analiza tehnične skladnosti spletnih trgovin, ki jo je v okviru tekmovanja Spletni trgovec leta opravilo podjetje Ceneje d.o.o. v Sloveniji (november 2016) in na Hrvaškem (marec 2017), kaže zanimive podobnosti in razlike.
Ustrezno navedene kontaktne podatke imajo že praktično vsi spletni trgovci, prav tako objavljene splošne pogoje in pogoje vračila ter povratni e-mail, ki ga kupec prejme takoj ob oddaji naročila. Spletnim trgovinam na obeh trgih je skupna tudi možnost hitrega nakupa, ki ga ponuja 73 % slovenskih in 82 % hrvaških spletnih trgovin.
Glavne razlike se nanašajo na različne možnosti plačil in objavljene roke dostave. Slaba petina hrvaških spletnih trgovin ima še vedno skrite ali neustrezne roke dostave, v Sloveniji le še 5 odstotkov. Na obeh trgih sicer ta delež iz leta v leto upada. Štiri ali več različnih možnosti plačila ponuja kar 71 % slovenskih spletnih trgovin, na Hrvaškem le dobra polovica.
Kakovostne opise izdelkov, ki jasno opisujejo lastnosti, ima že 7 od 10 slovenskih in hrvaških spletnih trgovin, vseeno pa se to stanje lahko še precej izboljša. Možnosti za izboljšave obstajajo tudi pri vsebinah, ki jih ustvarjajo drugi uporabniki, saj kar 45 % slovenskih in hrvaških spletnih trgovin nima objavljenih ocen in komentarjev kupcev.
Vas zanima več?
Preberite tudi:
