Bliža se in želimo vam predstaviti enega naših predavateljev, ki mu boste lahko prisluhnili 14. 11. na Gospodarskem razstavišču, in sicer soustanovitelja podjetja Aikwit, Andraža Reparja!


  • Ste soustanovitelj prevajalskega podjetja Aikwit, ki ga odlikuje vizija razvoja sodobnih jezikovnih in lokalizacijskih storitev po meri naročnika. Katere najnovejše jezikovne tehnologije uvaja vaše podjetje v prevajalsko delo?

V Aikwitu se zavedamo, da področje jezikovnih tehnologij v zadnjih letih doživlja izjemen razcvet. Najbolj izpostavljeno in poznano je seveda strojno prevajanje, toda pri svojem delu uporabljamo tudi druge rešitve. Z luščenjem terminologije lahko avtomatsko prepoznamo ključne termine v besedilih in jih tudi poravnamo med jeziki, kar pomeni, da imajo prevajalci manj dela z raziskovanjem primernih izrazov, s prepoznavanjem imenskih entitet pa lahko v besedilu identificiramo imena oseb, lokacij in podjetij in na ta način prevajalca opozorimo, da jih mora obravnavati drugače. Poleg tega se v zadnjem času precej ukvarjamo z avtomatsko pretvorbo govora v besedilo, kar je lahko alternativa tradicionalnemu vnosu besedila s tipkovnico.
Vseeno pa je treba poudariti, da tudi najnovejše jezikovne tehnologije niso brez napak in niso primerne za uporabo brez nadzora. Za dobro kakovost je nujno, da besedila in prevode pregleda in popravi izkušen prevajalec, ki je materni govorec ciljnega jezika.

  • Kateri izzivi, po vašem mnenju, presenetijo podjetja, ki se širijo na tuje trge? Bi lahko izpostavili najpogostejše napake, ki jih pri čezmejni rasti in srečanju s tujejezikovnim okoljem naredijo spletni trgovci?

Zavedanje o nujnosti individualnega pristopa k posameznim trgom z vidika načinov plačila, možnosti dostave in cenovne politike je visoko, vendar podjetja pogosto podcenjujejo kompleksnost jezikov in razlik med njimi. Dva primera: 

  • Če odpiramo spletno trgovino v državi, kjer uporabljajo cirilico (npr. Bolgarija), se moramo zavedati, da je besedilo v cirilici približno 30 % daljše od istega besedila v latinici. 
  • Če so naši izdelki namenjeni predvsem ženski publiki, želimo, da besedila nagovarjajo ženske in so pisana v ženskem spolu. Toda nekateri jeziki imajo drugačne navade: v nizozemščini na primer poznajo ženske oblike besed, vendar se tudi v besedilih, ki nagovarjajo ženske, pogosto uporabljajo moške oblike.

Specifičen problem v Sloveniji je tudi izvorni jezik. Precej lažje je dobiti kakovostne prevajalce iz angleščine v ciljne jezike, kot pa iz slovenščine, vendar to pomeni, da je treba besedila v osnovi pripraviti v angleščini.

  • Kot pravite, svoj ‘prosti čas’ preživljate na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer na Mednarodni podiplomski šoli pripravljate doktorat s področja strojnega učenja, umetne inteligence in procesiranja naravnega jezika. Ste se na akademsko pot podali zaradi prepoznavanja potreb trga? Ali je bil proces ravno obraten?

Pravzaprav je bil ta proces nekako obojestranski. Dejstvo je, da je danes za kakršne koli napredne raziskave na področju jezikoslovja nujno dobro razumevanje delovanja jezikovnih tehnologij, prav pa pride celo znanje matematike. Besede namreč pogosto niso več obravnavane kot zaporedje znakov, ampak kot vektorji v večdimenzionalnih vektorskih prostorih, s katerimi lahko operiramo z običajnimi matematičnimi operacijami: lahko jim seštevamo in odštevamo, delimo in množimo. Dobro razumevanje jezikovnih tehnologij pa je ključno tudi za pametno uporabo teh tehnologij v procesih prevajanja in lokalizacije.

Vse to in še več lahko izveste na Ecommerce Day 2019! Prijavite se še danes >>

  • Bi bilo smiselno izraze kot sta: nevronsko strojno prevajanje in samodejno luščenje terminologije umestiti v preživetveni slovarček vseh spletnih trgovcev, ki si želijo mednarodne rasti svojega podjetja?

Jezikovne tehnologije podjetjem lahko pomagajo pri hitrejši in cenovno ugodnejši širitvi na tuje trge.

Vsekakor jezikovne tehnologije podjetjem lahko pomagajo pri hitrejši in cenovno ugodnejši širitvi na tuje trge. Vendar pa je treba poudariti, da človeški faktor ostaja ključen. Brez dobrih prevajalcev/pregledovalcev, ki znajo oceniti rezultate uporabe jezikovnih tehnologij, lokalizacija nima veliko možnosti za uspeh in tehnologija lahko prevajalce celo ovira pri njihovem delu. Za najboljše rezultate moramo ustvariti pogoje, v katerih lahko izkoristimo prednosti jezikovnih tehnologij in minimiziramo slabosti.

  • Bi ekskluzivno delili z našimi bralci nekaj glavnih poudarkov vašega predavanja na konferenci , ki bo potekala 14. 11. 2019, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani?

V predavanju se bom najprej osredotočil na sodobne jezikovne tehnologije in poskušal na kratko predstaviti, kako delujejo, kdaj je njihova uporaba smiselna in kako jih vključiti v procese stalne lokalizacije v več jezikov hkrati. Predstavil bom tudi, kako poteka stalna lokalizacija, kakšne so pasti in kaj je potrebno za dolgoročen uspeh.

Vas zanima več?

Preberite tudi: