
Novi podatki največje raziskave spletnega nakupovanja v regiji, Shopper’s Mind 2017, ki so bili prvič predstavljeni na konferenci Ecommerce Day 2017, razkrivajo podobnosti in razlike med slovenskimi in hrvaškimi spletnimi kupci ter s tem zagotavljajo edinstveno znanje za spletne trgovce na obeh trgih.
Slovenski in hrvaški potrošniki so si v marsičem podobni, a vendar …
Spletni trg je tako v Sloveniji kot na Hrvaškem v velikem porastu, saj pogostost spletnega nakupovanja iz leta v leto vztrajno narašča. Pri nas mesečno na spletu kupuje že 37 % spletne populacije, vsaj eno izkušnjo s spletnim nakupovanjem ima že 9 od 10 uporabnikov spleta, takih, ki sploh ne nakupujejo na spletu, pa je le še 8 %. Zelo podobno podatki kažejo za sosednjo Hrvaško s pomembno razliko v deležu rednih mesečnih kupcev – tam jih je že skoraj polovica.
»Smo v obdobju hitre rasti nakupovanja na spletnih kanalih, potencial spletne trgovine v primerjavi z drugimi segmenti je izjemen. Podatki naše raziskave kažejo izjemno povečanje frekvence nakupovanja v tem prodajnem kanalu,« je na konferenci pojasnil Darko Dujič, direktor podjetja Ceneje.
Zelo zanimivi so podatki o nakupnih navadah z vidika plačilnih metod. V Sloveniji je zaradi dolge tradicija gotovinskega poslovanja z več kot 40 % še vedno najbolj priljubljeno plačilo po povzetju, vendar elektronska plačila v zadnjih letih naraščajo. V 2016 se je s kreditno kartico zaključila petina nakupov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Med hrvaškimi spletnimi kupci je poleg plačila po povzetju na prvem mestu plačevanje s PayPal-om, s katerim se zaključi skoraj tretjina nakupov, razloge za to pa lahko iščemo v naklonjenosti tamkajšnjih kupcev globalnim platformam, kot sta eBay in AliExpress.

Med državama torej obstajajo pomembne razlike v naklonjenosti domačim oziroma tujim spletnim trgovcem. Skoraj polovica slovenskih spletnih kupcev nakupuje izključno doma, na Hrvaškem zgolj 22 %. Na drugi strani 40 % hrvaških spletnih kupcev večinoma nakupuje v tujini, v Sloveniji je takih manj kot petina.
Darko Dujič: Slovenski spletni trg je bil v zadnjem letu precej stabilen, na Hrvaškem so se premešale karte
Podatki o tržnih deležih so pokazali, da tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vodilnih 5 spletnih trgovcev zavzame skoraj polovico trga, večje razlike pa se pokažejo glede na tip spletne trgovine. Na slovenskem trgu vodijo spletni nakupovalni centri, katerih tržni delež znaša skoraj polovico. Sledijo specializirani trgovci, globalne platforme pa zavzamejo le dobro desetino trga. Na Hrvaškem so bolj izraziti specializirani spletni trgovci, ki predstavljajo dobro tretjino trga, sledijo spletni nakupovalni centri ter s skoraj petino globalne ecommerce platforme. To je še en podatek, ki jasno kaže že omenjeno naklonjenost hrvaških potrošnikov tujim trgovcem.
Darko Dujič je na konferenci Ecommerce Day 2017 takole opisal dinamiko na obeh trgih:
»Na Hrvaškem so se v zadnjem letu odvijale zelo zanimive spremembe, ki so povezane predvsem s prihodom dveh trgovcev z velikimi aspiracijami − eden je velik regijski akter iz Češke, mall.hr, drugi pa dolgo napovedovana digitalna veja Agrokorja, abrakadabra.com. Čeprav sta trgovca uprizorila dva različna prihoda na trg, sta oba uspešno osvojila svoj tržni delež. Slovenski trg je bil v tem obdobju precej stabilen, a vendar smo v segmentu spletne trgovine zabeležili dinamiko 30-40% rasti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da se regija hitro digitalizira tudi v dejavnosti trgovine.«
Vas zanima več?
Preberite tudi:




























»Na Hrvaškem so se v zadnjem letu odvijale zelo zanimive spremembe, ki so povezane predvsem s prihodom dveh trgovcev z velikimi aspiracijami − eden je velik regijski akter iz Češke, mall.hr, drugi pa dolgo napovedovana digitalna veja Agrokorja, abrakadabra.com. Čeprav sta trgovca uprizorila dva različna prihoda na trg, sta oba uspešno osvojila svoj tržni delež. Slovenski trg je bil v tem obdobju precej stabilen, a vendar smo v segmentu spletne trgovine zabeležili dinamiko 30-40% rasti. Vsi ti podatki jasno kažejo, da se regija hitro digitalizira tudi v dejavnosti trgovine.«

