Podatki Evropske komisije kažejo, da se je v letu 2014 le 15 % potrošnikov odločilo za spletni nakup pri tujem trgovcu. Kljub dejstvu, da spletna trgovina v splošnem hitro raste, pri čezmejnih spletnih nakupih žal potrošniki še vedno naletijo na številne težave. V luči doseganja enotnega digitalnega trga je Komisija prejšnji teden predstavila predlog nove zakonodaje, ki sicer ščiti interese potrošnikov, z vidika trgovcev pa še vedno ostajajo odprta nekatera problematična vprašanja.
Pregled dopolnitev zakonodajnih predlogov
1. Zagotovitev dostopne in kakovostne čezmejne dostave
Čezmejne pošte storitve so lahko tudi do 5-krat višje, čeprav takšne cene pogosto niso upravičene. Komisija želi s predlagano uredbo zagotoviti transparentnost cen ter nadzor nad storitvami čezmejne dostave.
Ovire z vidika stroškov dostave najlepše ponazorijo praktični primeri. Na Mreži Evropskih potrošniških centrov poročajo o izkušnji slovenskega potrošnika, ki je naletel na težavo, ko je poskušal pravočasno vrniti kupljena oblačila nemškemu trgovcu. Slednjemu so se stroški poštnine in vračila blaga zdeli previsoki, zato jih kupcu ni želel povrniti in je ta blago vrnil na lastne stroške. Po posredovanju Mreže je trgovec sicer vrnil poštnino, ki jo je kupec plačal ob naročilu, ni pa povrnil stroškov vračila blaga, medtem ko je potrošnikom v nekaterih drugih državah zagotovil vračilo stroškov iz tega naslova.
2. Preprečevanje geografskega blokiranja
Spletni potrošniki lahko pri čezmejnem nakupovanju naletijo na situacijo, ko trgovec ne dostavlja v njihovo državo. Evropska komisija sedaj v svojem predlogu navaja konkretne situacije, v katerih ne obstajajo upravičeni razlogi za geografsko blokiranje, med njimi na primer preprečevanje registracije, ki predstavlja pogoj za spletni nakup, avtomatično preusmerjanje na spletno stran v državi kupca, zavračanje izbranega plačilnega sredstva ter ostalo diskriminacijo na podlagi prebivališča, lokacije ali državljanstva potrošnika.
3. Spremembe na področju nadzora
Komisija predlaga, da nacionalni nadzorni organi pridobijo več pristojnosti z vidika uveljavljanja pravic potrošnikov. Ti naj bi lahko po novem od bank in ponudnikov spletnega gostovanja zahtevali vse podatke, ki jih potrebujejo za identificiranje trgovca, za katerega obstaja sum kršitev. Poleg tega naj bi dobili pravico takojšnje odstranitve spletnih strani, na katerih se izvajajo goljufije.
Nov sveženj ukrepov predstavlja dopolnilo predlagane zakonodaje, ki jo je Evropska komisija predstavila 25. maja. Preberite opise ključnih določb »
Potrošniki so zaščiteni, kaj pa trgovci?
Kljub dopolnitvam se za trgovce še vedno odpirajo številna vprašanja. Večja pooblastila nacionalnih institucij bi lahko predstavljala grožnjo v lokalnem in čezmejnem kontekstu, saj bo lahko trgovec brez trdnih temeljev izpostavljen preiskavi. S tem bo ogrožen njegov ugled, ki pomembno vpliva na uspešnost njegovega poslovanja, Komisija pa zaenkrat še ni odprla vprašanj zaščite trgovcev.
Uvedba obvezne prodaje tujim potrošnikom bi pomenila, da mora biti trgovec seznanjen s pravicami potrošnikov v vseh državah EU ter da jim mora temu ustrezno zagotoviti podporo. To bi lahko pomenilo večjo količino pritožb in morebitno eskalacijo sporov.
»Komisija bi morala najprej odpraviti omejitve čezmejnemu poslovanju in trgovanju ter to postaviti kot ključni element strategije enotnega digitalnega trga, ne pa uvajati dodatna bremena in obveznosti za trgovce. Le tako se bo evropski prostor dejansko pokazal kot enoten,« meni Marin Vladović, operativni direktor Ceneje d.o.o.