REPORTAŽA S KONFERENCE DIGGIT: Spletna in fizična trgovina sestavljata en ekosistem

V sklopu 5. konference Diggit je 14. junija v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom Spoznajte »digitalnega« Janeza Novaka, na kateri je pogovor tekel o nakupnih navadah Slovencev. V pogovoru z moderatorko Janjo Božič Marolt iz podjetja Mediana sta sodelovala Lea Benedejčič iz Mimovrste in Darko Dujič iz Ceneje d.o.o. V nadaljevanju sledi nekaj njunih glavnih poudarkov, ki razkrivajo aktualne trende na spletnem trgu in pomembne napotke za trgovce.

Nakupne navade potrošnikov se bodo še pomembno spreminjale!

Spletna trgovina in nakupovanje sta se znašla pred velikim izzivom. Kot kažejo podatki različnih neodvisnih raziskav, v zadnjih letih v Sloveniji naglo naraščata tako število kot frekvenca spletnih nakupov. Obenem smo na enem izmed najvišjih nivojev v celotni Evropi z vidika iskanja relevantnih informacij pred nakupom na spletu. V tem delu se vzpostavljajo novi modeli – platforme oziroma iskalniki, ki kupcem omogočajo relativno enostavno in bistveno bolj informirano nakupovanje.

»Dejstvo je, da je transparentnost informacij na spletu naša realnost, ki pomembno vpliva na nakupne navade in hkrati tudi na nakupe, opravljene v fizičnih trgovinah. To je področje, ki se v Sloveniji že in se bo v prihodnjih letih v še toliko večji meri spreminjalo in razvijalo,« je na konferenci povedal Dujič.

lea-benedejcic1Beseda je tekla tudi o vsebini košarice slovenskih spletnih kupcev. Kot ugotavljajo pri Mimovrste, so najpogosteje kupljeni izdelki na spletu v veliki meri odvisni od sezone in vremenskih pogojev. »Najbolj prodajani izdelki so pnevmatike, v kategoriji zabavne elektronike se proda največ diskov, na področju osebne nege pa zobnih ščetk. V splošnem gre torej za izdelke široke potrošnje,«  je v pogovoru razkrila Lea Benedejčič.

Spletna trgovina – grožnja ali priložnost za tradicionalne prodajne kanale?

Pri vprašanju, kaj spletna trgovina pomeni za tradicionalno, je Dujič poudaril, da moramo na tem mestu govoriti o enotnem ekosistemu. Ne gre niti za grožnjo niti priložnost, temveč ekosistem, ki se bo v bližnji prihodnosti še dodatno razvil in ga morajo trgovci obvladati.

»Fizični trgovci bodo morali absolutno razumeti, kako deluje spletna trgovina, medtem ko bodo morali trgovci, ki prodajajo samo na spletu, t.i. pure playerji, pridobiti bistveno več znanja o upravljanju kategorij, cenovni politiki ter ostalih povezanih temah,« je dodal Darko Dujič.

»Digitalni« Janez Novak vs. tipični spletni kupec v tujini

Lea Benedejčič je na okrogli mizi povzela rezultate raziskav znotraj njihove skupine Netretail, ki kažejo, da se navade slovenskih spletnih kupcev od ostalih primerljivih držav bistveno ne razlikujejo. Dujič je v zvezi s tem pojasnil, da ko govorimo o primerjavi slovenskega spletnega kupca z na primer nemškim, pravzaprav govorimo o vprašanju populacije. V Sloveniji na spletu nakupuje relativno manjši delež populacije, a obenem večji del išče informacije o izdelkih in storitvah na spletu. To je zelo zanimiv trend v primerjavi z Nemčijo.

darko dujic»Če pogledamo primerjavo s Hrvaško, za katero imamo več podatkov (našo raziskavo Shopper’s Mind – sMind namreč s partnersko agencijo Valicon izvajamo na ravni regije), opažamo, da hrvaški spletni kupec nekoliko več nakupuje v tujih trgovinah kot slovenski in skladno s tem uporablja tudi malce drugačne plačilne mehanizme. Hrvati so tako bistveno bolj usmerjeni na Paypal. Pomembno pa se je zavedati, da imata obe državi še velik potencial z vidika rasti spletne trgovine je Darko Dujič opisal primerjavo med obema trgoma.

Po podatkih že omenjene Shopper’s Mind raziskave je delež nakupov, opravljenih v tujih trgovinah, nekje od 20 do 25 odstotkov. A kot poudarja Dujič, moramo pri tem upoštevati, da imamo na slovenskem spletnem trgu enega zelo velikega playerja – Mimovrste, ki predstavlja eno najbolj znanih slovenskih spletnih trgovin.

»Dejstvo je, da je v Sloveniji bistveno bolj kot na Hrvaškem razvit ekosistem z vidika spletnih trgovin. Pri nas obstajajo specializirani spletni trgovci, ki so svoje poslovne modele že razvili v tujino, tudi v 5 različnih držav. Trenutno imamo vsaj 10 do 15 zelo aktivnih spletnih trgovcev, ki so specializirani za posamezne kategorije,« je zaključil.