V petek so se na nekaterih najpomembnejših spletnih mestih in blogih s področja digitalnega marketinga pojavili članki o odločitvi Googla, da bo na globalni ravni umaknil oglase na desni strani iskalnih rezultatov. Žal v času pisanja tega članka še nisem našel nobene objave na uradnem Adwords blogu. Res super odločitev! Res? Seveda, manjše število oglasnih pozicij, čista desna stran Google SERP …

Smo mogoče kaj spregledali? Morda obstaja drobni tisk, ki je bolj ali manj aktualen, a (v to sem prepričan) za Google strateško zelo pomemben v boju za ohranitev položaja v spletni ekonomiji.

Brez dvoma se bomo s to spremembo aktivno ukvarjali vsi uporabniki Googla in predvsem vsi s področja digitalnega oglaševanja in spletne trgovine, ne glede na dejavnost.

Zadnji mesec ali dva smo na Ceneje.si spremljali teste četrte pozicije, ki jih je Google izvajal na SERP-u v Sloveniji. Poskušali smo dobiti več informacij, tudi uradnih, vendar smo našli le nekaj spletnih člankov o prvih testih te pozicije iz leta 2010 na Danskem. Gre za zelo sistematičen in dolgoročen test, ki poteka že leta in bo implementiran.

Je to samo manjša sprememba, napredek ali kaj drugega, je vprašanje, ki si ga zastavljam že nekaj časa. “Napredek” lahko opazujemo iz več vidikov, uporabniškega, oglaševalskega in korporativnega. Danes ne bom dajal odgovorov, ker jih še nimam, bom pa zato razkril svoja razmišljanja ob opazovanih testih in spremembah, ki jih želim izpostaviti v nekaj vprašanjih z različnih področij.

Uporabniški vidik

Kaj dejansko pomeni četrto oglasno mesto za uporabniško izkušnjo in izpostavljenost organskih povezav? Bodo organski rezultati sploh še vidni “above the fold” tudi na desktopu ali pa bodo v prihodnje od uporabnika zahtevali več premikanja navzdol po rezultatih iskanja, kot to že velja za mobilna iskanja? Relevantnost na preizkušnji, da ali ne?

Oglaševalski vidik

Kaj pomeni zmanjšanje števila oglasnih mest za avkcijski del in oglaševalske proračune? In kaj rezervacija desnih oglasov za izboljšanje in čistost pozicije PLA kot še enega ecommerce produkta, na katerega stavi Google? Precej logično je, da se bo to vse dogajalo na “highly commercial queries” oziroma iskanjih, v katerih obstajajo tako močna spletna mesta ali platforme, da jih z algoritemskimi spremembami ne moreš več narediti manj relevantne, so pa izjemna konkurenca Googlu na delu ecommerce iskanj.

Korporativni vidik

Google je bil od nekdaj predan razvoju in v svojem delovanju sledil desetim načelom, med katerimi bi izpostavil predvsem dve, ki jih najbolj pogrešam v zadnji spremembi. Nisem namreč povsem prepričan, ali sledi prvemu in sedmemu načelu: “osredotočite se na uporabnika” in “zaslužite lahko tudi brez zlonamernih dejanj”.

V omenjenih spremembah nisem zasledil povezave z izboljšanjem relevantnosti organskih rezultatov in predvsem z dostopnostjo ter uporabnostjo rezultatov za uporabnike v organskem delu.

Dogaja se ravno nasprotno, saj nova rešitev omogoča le še relevantnost, ki je podvržena avkciji, kdo da več?! Je to izkušnja, h kateri stremi uporabnik? Pomembno se je vprašati, ali so prav ta načela, ki vodijo Google od ustanovitve in še posebej od IPO-ja naprej, postala omejujoča za njegovo rast in razvoj. Je bilo res potrebno tako globoko poseči v vidnost organskih rezultatov in začeti monetizacijo na račun le-teh?

Prepričan sem, da postajajo porajajoči se vertikalni iskalniki, marketplace-i in ostale uporabniške platforme prevelika konkurenca in “ne smejo” biti preveč vidni v organskem delu. Je to ta strah? Bojim se, da najbolj inovativno podjetje na svetu pozablja svojo bazo, uporabnike, in da njegov razvoj vse manj temelji na načelu “osredotočite se na uporabnika”. Mogoče ni več vprašanje le, ali s to spremembo odpira vrata novim garažnim podjetjem, ki bodo ponovno transformirala trg informacij.

Preberite tudi komentar dr. Jelene Rašula »
Deli
Prejšnji članek2 ključni vprašanji, ki si ju mora zastaviti vsak trgovec
Naslednji članekOrganski obisk je mrtev! Google znatno posegel v strukturo SERP
Mag. Darko Dujič je v svoji karieri delal na vodstvenih pozicijah v treh globalnih podjetjih, med katerimi je vsako izmed njih med top 5 v svoji industriji: Google, Mercator, GfK, Interbrew so samo nekatera najpomembnejša. V začetku leta 2015 je prevzel vodenje Ceneje d.o.o., dinamičnega podjetja, ki upravlja največje spletne portale za primerjalno nakupovanje v regiji. Kot direktor internetnega storitvenega podjetja in strokovnjak za vzpostavitev “omni channel” poslovnih modelov in transformacije poslovanja v digitalnem/mobilnem svetu je v svoji poslovni karieri predaval na številnih dogodkih v srednji Evropi.