trgovci pod preiskavo komisije

Prodajate na spletu v druge države Evropske unije? Preverite najpogostejše napake spletnih trgovcev, s katerimi kršijo konkurenčna pravila EU, in se izognite preiskavi!

O ukrepih Evropske komisije za odpravo geoblokiranja smo na portalu Shopper’s Mind – sMind.si že pisali, v teh dneh pa je Komisija naredila še korak dlje in pričela postopek velikih preiskav zoper nekatere trgovce, ki naj bi potrošnikom v EU pri nakupovanju na spletu onemogočali enake možnosti.

Trgovci različno obravnavali potrošnike na podlagi njihovega državljanstva

Konkretno gre za preiskave na 3 različnih področjih: turizma, elektronike in video iger. V prvi panogi so se pod drobnogledom Komisije znašle nekatere agencije, med ponudniki video iger lastnik znanega Steam-a, Valve Corporation, v kategoriji elektronike pa Asus, Denon & Marantz, Philips in Pioneer. Slednji naj bi narekovali cene spletnim trgovcem ter s tem vplivali tudi na cene ostalih izdelkov v blagovni skupini zabavne elektronike.

Obravnavani ponudniki so kupcem na področju EU pri spletnem nakupovanju za enake izdelke ali storitve zaračunavali različno ter s tem neupravičeno narekovali maloprodajne cene in diskriminirali potrošnike na podlagi njihove lokacije. Komisija je lani predstavila več predlogov ukrepov v okviru strategije za enotni digitalni trg na področju EU, s katerimi želi med drugim potrošnikom zagotoviti, da brez težav spletno nakupujejo v drugih državah članicah. V omenjenih preiskavah bo tako ugotavljala, ali so ti ponudniki kršili konkurenčna pravila Evropske unije.

3 najpogostejše napake spletnih trgovcev

Na podlagi analize Zveze potrošnikov Slovenije o tem, s katerimi težavami se najpogosteje srečujejo potrošniki, smo oblikovali 3 najpogostejše napake trgovcev, ki potrošnike iz tujine odvračajo od nakupa v njihovi spletni trgovini. Se nevede poslužujete katere med njimi?

1. Različni stroški pošiljanja

Trgovci v različnih državah pogosto zaračunavajo različne stroške pošiljanja blaga. Na ZPS pišejo o primeru, ko je bilo potrošniku iz Slovenije k ceni želenega izdelka dodanih 8,95 €, medtem ko je bilo pošiljanje v Nemčijo in Avstrijo brezplačno. Na še enem obravnavanem spletnem mestu so stroški pošiljanja v Slovenijo znašali kar 50 €, s čimer je bil celoten strošek bistveno višji kot v slovenski spletni trgovini.

2. »Evropska garancija«

Eno ključnih ovir nakupovanju v tujini za potrošnike predstavljajo vprašanja glede garancije. Pri spletnih nakupih v drugih EU državah se pogosto pojavlja besedna zveza »evropska garancija«, ki je lahko zavajajoča, saj mora potrošnik v primeru potrebe po servisnih popravilih poslati izdelek v tujino, poleg tega se lahko garancijski pogoji med državami razlikujejo.

3. Visoki stroški vračila izdelka

Potrošniki imajo po spletnem nakupu v EU pravico, da v 14 dneh brez navedbe vzroka kupljeno blago vrnejo trgovcu. A strošek vračila mora poravnati potrošnik sam, kar lahko konkretno stanjša njegovo denarnico  – v Sloveniji je na primer potrebno za paket teže od 2 do 5 kg, ki ga želi kupec poslati v drugo državo EU, plačati od 20 € dalje, pri nekaterih ponudnikih tudi po 100 €!

Je Evropska komisija pozabila na zaščito trgovcev?

Ukrepi Komisije za odpravo geoblokiranja sicer na prvi pogled izgledajo zelo korektno in privlačno, vendar odpirajo števila problematična vprašanja za spletne trgovce. V primeru, da bi prodaja v druge države EU postala obvezna, bi to pomenilo, da bi moral trgovec poznati pravice potrošnikov vseh državah, kar bi zagotovo pomenilo velik pritisk in hkrati tudi potrebo po vzpostavitvi podpore potrošnikom iz tujine. Posledično bi lahko pričakovali večjo količino pritožb zaradi neupoštevanja nacionalnih zakonov varstva potrošnikov.

Medtem ko bi ukrepi Komisije na eni strani izboljšali stanje zaščite potrošnikov v EU, se na drugi strani odpira tudi problematika zaščite ugleda trgovcev, ki v veliki meri vpliva na njihovo poslovanje.

Kdaj lahko pričakujemo spremembo zakonodaje?

Novi ukrepi za spodbujanje čezmejne spletne trgovine v EU, ki jih je Evropska komisija predstavila maja lani, so že dobili soglasje Evropskega sveta, a o končni odločitvi bodo morali odločati še poslanci.