2. aprila je Državni zbor potrdil t.i. Protikoronski zakon, ki je bil sprejet z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 in prvega paketa pomoči državljanom in gospodarstvu. Ukrepi bodo veljali od dneva razglasitve epidemije, 13. marca, do 31. maja, ob podaljšanju epidemičnega stanja pa še dlje. Kaj lahko od ukrepov državne pomoči pričakujete spletni trgovci v vlogi delodajalca in kako vam bodo ukrepi omogočili znižanje stroškov dela in izboljšanje socialne varnosti zase ter za svoje zaposlene? Sredstva, ki jih lahko z uveljavljanjem svojih pravic pridobite, v teh izrednih razmerah raje usmerite v svoje prodajne aktivnosti in v času popolnega premika kupcev na splet ‒ poskrbite za izboljšanje svoje pozicije na trgu. V nadaljevanju si preberite nekaj najrelevantnejših členov novega zakona za vas in nasvetov, kako prejeti državno pomoč za lažje okrevanje gospodarstva.

Ukrepi za vse delodajalce ‒ delo in plačevanje prispevkov za socialno varnost

Ukrepi o delu in plačevanju prispevkov za socialno varnost se nanašajo na vse delodajalce, tako podjetja kot samostojne podjetnike. Razlike, če ste spletna trgovina z velikim številom zaposlenih ali samostojni podjetnik, torej ni. Zakon predvideva povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem  pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije. Do omenjenega kritja stroškov dela in prispevkov pa niso upravičeni neposredni in posredni proračunski uporabniki z več kot 70 % javnih sredstev ter delodajalci.

Zakon predvideva povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem  pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.

Upravičenci so tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi lastni oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo presegli 50-odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V kolikor niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli: vsaj 25 % zmanjšanja prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanja prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Pravica do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem

Upravičeni delodajalec ima po 25. členu Protikoronskega zakona pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. Pravico tako lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega zakona in tisti, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Višina nadomestila plače (26. člen) je določena v zakonu o delovnih razmerjih in znaša 80 % povprečja zadnjih treh plač, a ne sme biti nižje od minimalne plače, kar pomeni, da tisti z minimalnimi plačami prejmejo več.

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj (primer: starševski dopust) so omenjeni v 27. členu zakona: če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

Upravičenci do skrajšanega delovnega časa dobijo sorazmerno nadomestilo.

Višina povračila izplačanega nadomestila (28. člen) je omejena navzgor s povprečno mesečno plačo (od minimalne plače do povprečne mesečne bruto plače leta 2019, ki je znašala 1753,84 EUR) Zelo pomembno dejstvo za delodajalce je tudi to, da zakon določa, da so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Prispevki delojemalcev in delodajalcev znašajo namreč kar 38.2 % bruto nadomestila. Gre za nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od višine nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.

Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače:

Delodajalec mora oddati vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Vlogi delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere pravilnost materialno in kazensko odgovarja ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, izjavo ali dokazila o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile (npr. varstvo otrok). Delodajalec lahko vloži zahtevo tudi za obdobje od 13. marca dalje (pred sprejetjem zakona), če vlogo odda v 8 dneh. Zavod za zaposlovanje nato o vlogi odloči v 8 dneh s sklepom.

V kolikor delodajalec ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vloge ali na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali je v postopku stečaja ‒ ni upravičen do uveljavljanja povračila nadomestila plače.

 

Delodajalec mora oddati vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

 

Potrebno je omeniti še obveznosti delodajalca, ki mora izplačevati neto nadomestila, ne sme odrejati nadurnega dela in je v primeru, če delavca pozove nazaj na delo, dolžan obvestiti ZRSZ. V kolikor bi delodajalec kršil katero od naštetih obveznosti, je obvezan vrniti trikratnik vseh prejetih sredstev.  Sredstva mora vrniti tudi v primeru postopka likvidacije v obdobju prejemanja in mesecih po prejetih sredstvih.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Še en veliki ukrep, ki se nanaša na vse delodajalce v zasebnem sektorju, torej podjetja in samostojne podjetnike, je: delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek.

Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene osebe in družbenike  

Po 35. členu zakona so samozaposleni, kmetje, verski uslužbenci in družbeniki upravičeni do izplačila mesečnega temeljnega dohodka v vrednosti 350 € (v aprilu in maju 700 €), v kolikor so dejavnost opravljali od 13. 3. do uveljavitve tega zakona. Za prejem bo upravičencem potrebno podati izjavo preko informacijskega FURS, da ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, kar pomeni: vsaj 25 % zmanjšanja prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali vsaj 50 % zmanjšanja prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Upravičencem, ki bodo vložili izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, bo Finančna uprava Republike Slovenije nakazala mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Tistim, ki jo bodo vložili od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, do 10. maja 2020. Upravičencem, ki bodo oddali izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, pa 10. junija 2020.

Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20-odstotno rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ne bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti celotno pomoč.

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe in družbenike

38. člen zakona omogoča tudi oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete. Upravičenci samozaposleni in družbeniki (15. In 16. člen ZPIZ-2) za meseca april in maj v celoti za vse prispevke (npr. minimalno cca. 401,98 EUR na mesec, t.j. 60 % zadnje povprečne mesečne bruto plače, ki je v letu 2019 znašala 1753,84 EUR).

Za prejem pomoči je potrebno podati izjavo (kot v 37. členu) o bistveno zmanjšanem obsegu/nezmožnosti opravljanja dela, davčni dolžniki pa so neupravičeni do prejema pomoči. V kolikor se naknadno ugotovi, da izjava, ki so jo podali upravičenci, vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti pomoč.

Ostanite na tekočem in ne spreglejte prihodnjih prispevkov: