
Kaj storiti, ko nikakor ne morete oživiti svoje “mrtve baze” prejemnikov e-novic? Enako velja za poslovne partnerje ali celo interno email komunikacijo >> kako doseči, da bodo res odprli vaše pomembno sporočilo?
Ne bom govoril o osnovah, ki bi se jih morali držati pri kreiranju naslovov e-novic (email subjectov) ob pošiljanju email kampanj vašim kupcem oz. uporabnikom. Marsikje lahko namreč preberete o »obveznih« elementih e-novic ter pravilih nagovarjanja prejemnikov, tako da se tokrat osredotočam na najtežji (neaktivni) segment.
Spodaj predstavljene trike uporabljajte le:
– če veste, kaj in zakaj to počnete,
– če poznate svojo ciljno publiko (stranke, kupce, poslovne partnerje, sodelavce …),
– če veste, da vam prejemniki ne bodo zamerili tega početja, saj ste lahko v nasprotnem deležni visokega bounce-a (št. odjavljenih iz mailing liste ali neodpiranja emailov v prihodnje),
– če gre za pomembno sporočilo (ne zlorabljajte tehnik vsepovprek, ker ne bodo več učinkovale).
Naredite senzacijo
Bolj izkušenim je senzacionalistično, provokativno in delno zavajajoče pisanje naslovov e-sporočil poznano kot Clickbait. Za ostale pa je najbolj poenostavljena razlaga ta, da pomislite na naslove novic v trač revijah, kjer z igro besed skušajo pritegniti vaš pogled, pa četudi sama vsebina ne razkriva nič posebnega.
Pomislite, kaj je bistvo vašega email sporočila in v naslovu uporabite pretiravanje ter delno prikrivanje bistva, saj s tem ustvarite večje zanimanje.
RE: ply
To tehniko rad poimenujem »navidezen odgovor«, saj z njo ustvarite občutek, da ste s prejemnikom že komunicirali. Če gre za prejemnika, kateremu ste že poslali sporočilo z nekim nagovorom, najprej poizkusite z enakim nagovorom, le da spredaj ročno dodate RE:. Če še vedno ne odpre sporočila, pa zamenjajte tudi besedilo nagovora.
Prvotno sporočilo, na katerega prejemniki niso reagirali:
![]()
Sporočilo z ročno dodanim reply elementom:
![]()
Testirajte še sami, kakšna je razlika v open-rate prvega in drugega načina. Pozorni bodite tudi na click rate znotraj sporočil, bounce prejemnikov ter končno konverzijo (karkoli že to je), saj boste s temi kazalniki prišli do spoznanja ali je bila kampanja uspešna ali ne.
Zastraševanje
Morda se sliši malce grobo, vendar element strahu ali skrbi je učinkovita metoda za vzbujanje zanimanja pri prejemnikih sporočil. Poglejmo, kako to izgleda v praksi:
![]()
Prejemniku morate ustvariti občutek, da je nekaj pozabil pogledati / poslati / prebrati / odpreti …, da ga bo zaskrbelo. Ker ne želi ostati v strahu, bo sporočilo bolj verjetno odprl, vi pa v sami vsebini pazite, da ga takoj speljete k bistvu.
Navidezna napka
Gre za napake, ki jih naredimo namerno ter s tem pri prejemniku ustvarimo začudenje in posledično zanimanje »kaj pa je sedaj to?«. Kaj takšnega se vam je morda zgodilo že nehote (pa celo niste opazili), kar se lahko zgodi tudi najboljšim, od zdaj naprej pa to počnite zavedno in z natančnim testiranjem.
Za subject napišite nekaj, kar bo izgledalo kot delovna napaka oz. kot da je nekdo nekaj pozabil napisati, napisal le delen naslov, se zmotil pri črkovanju … Nekaj (ne)običajnih napak:

Ne berite tega odstavka!
To taktiko rad poimenujem taktika prepovedi ali taktika zanikanja, saj gre za besedno igranje s ciljem, ki ga želimo doseči (odpiranje emaila). Zanikamo ali prepovemo tisto, kar dejansko želimo doseči ter s tem ustvarimo zmedo, ki je lahko bralcu (zaradi nenavadnosti) zanimiva in jo bo ravno zato prebral. Nekaj primerov:
- Ne odpirajte, saj vam to lahko poveča prodajo!
- Ne klikajte, gre za koristno vsebino!
- Tega sporočila vam ni potrebno odpreti
Ik⚽ni💤acij🗼
Ikona lahko še dodatno poudari vsebino naslova ali pa celo vzbudi čustva, ki bodo pripomogla k večji klikabilnosti. Na voljo je ogromno različnih znakov, tako da lahko nagovore povsem uskladite z grafično ponazoritvijo.

Ikone so v osnovi barvne, a vedno testirajte v več e-poštnih odjemalcih, saj imajo nekateri težavo s prikazovanjem grafičnih elementov. Nekateri bodo ikono prikazali v poenostavljeni črnobeli različici, predvsem Outlook pa zna vaše skrbno izbrane ikone spremeniti v nič kaj privlačne kvadratke.
100% transparentnost = strel v nogo?
![]()
Subject “Oglasno sporočilo” morda izgleda kot strel v nogo, a dokler ga enkrat ne preizkusite, ne veste! Eden večjih slovenskih spletnih portalov vsake toliko pošlje prodane (zakupljene) e-novice in vedno uporabi takšen subject. Vsakič gre seveda za vsebino z oglasnim sporočilom, kar tudi nedvoumno piše in vsakič znova se čudim ali je to dejansko možno. Še vedno pa dvomim, da gre za plod testiranj, temveč bolj za popolno nepoznavanje email marketinga.
Poanta zadnjega zapisa je, da se učite iz lastnih in tujih napak ter v prihodnje uporabljajte najboljše in preizkušene taktike za subjecte e-sporočil. Zgornje trike uporabljajte bolj izjemoma kot pa po tekočem traku, v zasebni ali interni komunikaciji znotraj podjetja pa imate veliko bolj proste roke za eksperimentiranje. Nikdar pa se ne odpovejte skušnjavi testiranja nove hude subject ideje, saj boste s tem rastli v izkušnjah in postopoma prišli do novih spoznanj o tem, na kaj se najbolj odzivajo vaši prejemniki e-sporočil.
Vas zanima več?
Preberite tudi:






























