vracilo izdelka - obveznosti trgovca

Pri spletnem nakupovanju gre za sklepanje pogodbe na daljavo med potrošnikom in podjetjem, ki ponuja organizirano prodajo na daljavo. Pri tem lahko pride do situacije, ko kupcu dostavljeno blago ne ustreza, zato ga želi vrniti. Pravice in obveznosti v tem primeru določa Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). V nadaljevanju smo pripravili podroben pregled obveznosti, ki jih zakon določa na področju vračila kupljenih izdelkov in storitev, da se izognete pogostim pravnim napakam spletnih trgovcev.

Ob naročilu morate potrošnika obvestiti o obveznosti plačila!

Na portalu Data.si opozarjajo, da morajo vsi trgovci v spletni trgovini jasno označiti, da kupec z oddajo naročila prevzame obveznost plačila. Potrošnik mora namreč pri spletnem nakupu izrecno potrditi, da se z naročilom izdelka ali storitve strinja s plačilom, kar mora biti označeno z besedami »naročilo z obveznostjo plačila«.

V primeru neupoštevanja te določbe pogodba ali naročilo potrošnika ne zavezujeta.

Potrošnik lahko v 14 dneh vrne kupljeno blago brez navedbe razloga

Po ZVPot ima potrošnik pravico, da blago (tudi v primeru nakupa na spletu) vrne, trgovcu pa ob tem ni dolžan navesti razloga. Transportne stroške vračila v takem primeru prevzame potrošnik sam.

Konkretno pri pogodbah na daljavo in s tem spletnih nakupih ima potrošnik 14 dni časa, da obvesti trgovca, da odstopa od pogodbe. Za začetek odstopnega roka se šteje dan, ko potrošnik pridobi blago, pri spletnih nakupih storitev pa dan sklenitve pogodbe.

Če trgovec potrošnika ne obvesti o pravici do vračila blaga, je rok za odstop od pogodbe 12 mesecev!

V primeru, da trgovec v teh 12 mesecih potrošnika obvesti o pravici do odstopa od pogodbe, začne odstopni rok teči na dan, ko potrošnik prejme te informacije.

Obstajajo pa nekatere izjeme, pri katerih potrošnik nima pravice do odstopa od pogodbe (če ni dogovorjeno drugače):

  • pri spletnih nakupih blaga ali storitev, katerih cena je odvisna od nihanj na trgu in na katera trgovec nima vpliva,
  • pri nakupu blaga, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika,
  • pri nakupu blaga, ki je hitro pokvarljivo,
  • pri nakupu časopisov in periodičnega tiska,
  • ter nekaterih drugih oblikah blaga, ki jih določa 43.č člen zakona ZVPot.

Če potrošnika ne obvestite o stroških, jih ni dolžen plačati!

Kot pišejo na Data.si, mora trgovec ob spletnem nakupu potrošnika obvestiti o pogojih, rokih in postopku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe ter o tem, da v primeru odstopa od pogodbe na daljavo potrošnik krije stroške vračila blaga.

Če trgovec potrošniku predhodno ne posreduje informacij o omenjenih stroških, jih ta ni dolžan plačati.

Ob spletnem nakupu mora trgovec potrošnika obvestiti tudi o morebitnem neobstoju pravice do odstopa od pogodbe, minimalnem trajanju obveznosti potrošnika ter možnosti izvensodnega reševanja sporov.

ZVPot določa, da mora trgovec vse omenjene informacije navesti čitljivo ter v enostavnem in razumljivem jeziku.

Kaj morate storiti, ko potrošnik odstopi od pogodbe?

»V primeru odstopa od pogodbe mora trgovec najpozneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe potrošniku vrniti vsa prejeta plačila, in sicer z enakim plačilnim sredstvom, kot ga je uporabil potrošnik, razen, če je potrošnik izrecno zahteval uporabo drugega plačilnega sredstva in če iz tega ne izhajajo nobeni dodatni stroški,« pišejo na Data.si.

Če potrošnik vrne blago pred iztekom 14-dnevnega roka, se šteje, da ga je vrnil pravočasno. Pri tem lahko trgovec zadrži vračilo denarja, dokler potrošnik ne predloži dokaza, da je blago poslal nazaj, oziroma do prevzema vrnjenega blaga.

Predvideva se, da stroške vračila blaga krije potrošnik, razen v primeru, da ta strošek pokrije trgovec sam ali pa v primeru, da potrošnika ne obvesti, da je dolžen pokriti ta strošek.

Pri spletnih nakupih v določenih kategorijah veljajo drugačne določbe

Omenjene določbe glede vračila blaga ne veljajo pri nakupih izdelkov in storitev s področja iger na srečo, zdravstva in lekarniške dejavnosti, pri turističnih aranžmajih, finančnih storitvahgradnji ali prodaji nepremičnin ter še nekaterih drugih področjih, ki jih določa 43.a člen ZVPot.

Zakonodaja potrošnike varuje le pri spletnih nakupih v Sloveniji

Določila slovenske zakonodaje glede pogodb, sklenjenih na daljavo, veljajo le pri spletnih nakupih znotraj Slovenije, ne iz tujine. Potrošniki, ki kupijo blago v drugi državi EU in pri tem naletijo na težave, lahko reklamacije rešujejo s pomočjo Evropskega potrošniškega centra v Sloveniji ali preko platforme za spletno reševanje sporov, ki jo je februarja letos predstavila Evropska unija.

[POMEMBNO] Vračilo izdelka je ključen motivator nakupnega odločanja na spletu!

Po podatkih največje raziskave spletnega nakupovanja v regiji, Shopper’s Mind – sMind, je postopek vračila eden ključnih elementov nakupnega odločanja na spletu:

pogoji vracila

Delež vrnjenih izdelkov se pomembno razlikuje med industrijami. Po podatkih raziskave Ecommerce Benchmark and Retail 2016 je na področju EU precej visok v kategoriji mode, kjer znaša nad 16 %, najnižji pa pri prehranskih izdelkih in nakupih v specializiranih trgovinah (nekaj nad 7 %). Tu namreč potrošniki točno vejo, kaj kupujejo, zato je verjetnost za vračilo izdelkov nižja.